Viskozimetri

Viskoznost si predstavljamo kot odpornost proti zatekanju. Toda o viskoznosti vemo veliko več kot to. Vse tekočine imajo notranje trenje med molekulami, ki določajo kako dobro tekočina teče. Zaradi tega notranjega trenja je potrebna energija za pretok tekočine in viskoznost je merilo ki določa zmožnost tečnosti tekočine.

Tekočine delimo na newtonske in nenewtonske:

Newtonske tekočine, kot so voda in nekatera olja, so tekočine, ki kontinuirano tečejo pri običajni temperaturi, brez da bi na njih pritiskali s silo. Ne glede na to kako hitro se mešajo, imajo newtonske tekočine vedno enake lastnosti.

Newtonske tekočine se običajno merijo z pretočnimi in potopnimi čašami za merjenje viskoznosti. Nenewtonske tekočine, kot so barve ali ketchap, so tekočine ki spremenijo viskoznost kadar nanje pritiskamo s silo.

Poznamo kar nekaj kategorij in podkategorij nenewtonskih tekočin:

Thixotropic - substance ki zgledajo kot gel - po mešanju postanejo tekoče; neke barve, paradižnikov ketchup, večina vrst medu.

Rheopectic - substance katerim viskoznost naraste kadar so pod pritiskom; nekatera maziva.

Pseudoplastics - tudi poznano kot strižno redčilo - viskoznost pada z naraščanjem strižnega razmerja; kri, žaletina i glina.

Dilatant - tudi poznano kot križno strjevalo - viskoznost raste z naraščanjem strižnega razmerja: koruzni zdrob, koncentrirani sladkor.